Labubu, viralno in prekomerna potrošnja: Zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo?

Ustvaril 29/08/2025

V zadnjih letih smo priča pravi revoluciji v načinu, kako kupujemo in trošimo. Eden najnovejših primerov tega pojava je fenomen Labubu. Majhne, pisane figurice v obliki »blind boxov« so osvojile TikTok, Instagram in srca tisočih zbirateljev po vsem svetu.

Članek, ki ga bereš, je poskus razumevanja tega pojava. Sprašujemo se, zakaj se pustimo potegniti v vrtinec potrošnje, kako delujejo mehanizmi, ki stojijo za viralnim hypeom, in kaj povzroča, da tako zlahka podležemo družbenemu pritisku. Pogledali bomo tudi v psihologijo nakupov, učinek FOMO, posledice pretiranega kopičenja predmetov ter alternative, ki omogočajo ponovno pridobiti nadzor nad lastnimi izbirami.

Kazalo
1. Uvod
2. Fenomen figuric Labubu in viralni hype
3. Mehanizem »blind boxov« in psihologija FOMO
4. Nadpotrošnja v praksi: kaj se zgodi po nakupu
5. Družbene posledice kompulzivnih nakupov
6. Alternative: zavestna potrošnja in eko-gadgeti
7. Povzetek
8. FAQ

Fenomen figuric Labubu in viralni hype

Majhne, prikupne figurice Labubu so postale eden najbolj prepoznavnih simbolov sodobne potrošniške kulture. Ustvaril jih je hongkonški umetnik Kasing Lung, proizvaja pa jih podjetje POP MART, in so osvojile srca zbirateljev po vsem svetu. Čeprav so na prvi pogled zgolj igrače, njihova priljubljenost sega daleč preko otroške zabave — postale so modni »must-have« in del življenjskega sloga, ki ga poganjajo družbena omrežja in viralni marketing.

Kako družbena omrežja oblikujejo potrošniške trende

Sodobne platforme, kot so TikTok, Instagram in YouTube, so glavni motorji, ki poganjajo hype okoli Labubu. O tem, kaj postane trend, danes odločajo algoritmi, ne pa klasične reklame.

Videi z unboxingi »blind boxov« z figuricami Labubu dosegajo milijone ogledov.
Hashtagi, kot so #Labubu, #POPmart in #BlindBox, trendajo globalno.
Influencerji razkazujejo svoje zbirke in ustvarjajo družbeni pritisk, da moraš imeti najnovejše izdaje.

Posledično ne kupujemo več tega, kar potrebujemo — kupujemo to, kar je popularno. Družbena omrežja krepijo občutek, da če nimaš Labubu, potem »nisi v igri«.

Labubu kot »must-have«

Priljubljenost figuric Labubu temelji na tem, da njihova vrednost ni uporabna, temveč čustvena. Ne služijo nobeni praktični funkciji, a so postale simbol statusa in pripadnosti določeni subkulturi.

Zbiratelji si prizadevajo pridobiti čim redkejše modele, saj je posedovanje limitiranih izdaj način, kako se pokazati na spletu in med prijatelji. POP MART namenoma omejuje dostopnost nekaterih različic, kar povečuje njihovo privlačnost in ustvarja občutek ekskluzivnosti. Vsaka nova serija pomeni tekmo — kdor je prvi, ima prednost.

Izvor priljubljenosti – vloga TikToka, Instagrama in influencerjev

Prav družbena omrežja so Labubu povzdignila na vrhove popularnosti:

TikTok – kratki, dinamični posnetki odpiranja »blind boxov« delujejo kot vizualna igra na srečo. Gledalci spremljajo, ali se pojavi limitirana figurica.
Instagram – zbiratelji gradijo estetske galerije svojih najdb, s čimer postane Labubu del lifestyle-a.
Influencerji – mnogi med njimi prejmejo najnovejše serije kot prvi, ustvarjajoč občutek, da to moraš imeti, če želiš biti »in«.

Pomembno je, da je hype v veliki meri organski — uporabniki sami ustvarjajo vsebine, ki stopnjujejo zanimanje. Dovolj je nekaj viralnih posnetkov, da naslednje serije izginejo s polic v nekaj minutah.

Mehanizem »blind boxov« in psihologija FOMO

Fenomen figuric Labubu in njihova velika popularnost temeljita predvsem na strategiji prodaje v obliki »blind boxov«. To ni le marketinška poteza — gre za natančno zasnovan psihološki mehanizem, ki izkorišča delovanje naših možganov, dopaminske nagrade in družbeni pritisk.

Kaj so »blind boxi« in zakaj vplivajo na naše možgane

»Blind boxi« so majhne škatle, v katerih se skriva figurica iz določene serije. Kupec ne ve, kateri model kupuje — celotna vsebina je presenečenje. V primeru Labubu imajo serije, ki jih proizvaja POP MART, običajno več variant:

standardni modeli – dostopni v večjih količinah,
limitirane izdaje – precej redkejše, težje dosegljive,
»chase figures« – izjemno redke figurice, ki postanejo predmet poželenja zbirateljev.

Ta model deluje kot igra na srečo. Kupec plača ne samo za izdelek, temveč tudi za občutek odkrivanja. Mehanizem je podoben hazardu: vsakič, ko odpreš škatlo, začutiš val napetosti in vznemirjenja. Prav ta negotovost povzroči, da želimo poskusiti znova in… kupimo še en box.

Vloga dopamina v procesu nakupovanja

Za fascinacijo nad blind boxi je odgovoren naš lastni možgan, natančneje — sistem nagrajevanja. Ko nas nekaj vznemiri, možgani sprostijo dopamin, nevrotransmiter, ki je odgovoren za občutek zadovoljstva in motivacijo.

Pri Labubu to izgleda takole:

Pričakovanje – že ob nakupu začutimo vznemirjenje, saj obstaja možnost, da dobimo redek model.
Odkritje – trenutek odpiranja boxa sproži močan izbruh dopamina.
Nagrada ali razočaranje – če naletimo na posebno figurico, je zadovoljstvo ogromno; če ne — pogosto želimo poskusiti znova, da bi »nadomestili izgubo«.

Ta kombinacija negotovosti in nagrade aktivira mehanizme, podobne tistim v igralnih avtomatih. POP MART se dobro zaveda, kako močan je ta dražljaj — zato omejuje dostopnost določenih modelov, s čimer krepi občutek posebnosti in tekmovalnosti.

FOMO — družbeni pritisk in učinek »vsi to imajo«

Pojav FOMO (Fear of Missing Out, torej »strah pred izpuščenim«) je eden ključnih motorjev, ki spodbujajo nakupe figuric Labubu. Družbena omrežja imajo tu ogromno vlogo:

Na TikToku in Instagramu gledamo posnetke zbirateljev, ki so si že zagotovili najnovejše serije.
V navijaških skupinah se uporabniki hvalijo s svojimi novimi pridobitvami.
Ustvari se občutek, da se moraš pridružiti trendu, sicer te nekaj pomembnega obide.

FOMO je še posebej močan, ko gre za limitirane izdaje. Ko veš, da lahko določena figurica izgine iz prodaje za vedno, pritisk na nakup še naraste.

Nadpotrošnja v praksi: kaj se zgodi po nakupu

Kupimo, odpremo, se navdušimo… in nato figurico postavimo na polico. Tisto, kar se je sprva zdelo vir veselja in zadovoljstva, zelo hitro postane še en predmet v zbirki prahu. Fenomen Labubu se popolnoma ujema s širšim problemom nadpotrošnje — kupovanja vedno več stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo, zgolj zato, ker nam dajo trenutni čustveni zagon.

Prenatrpana stanovanja, naraščajoči kaos in »zbirke prahu«

Figurice Labubu, čeprav majhne, imajo eno skupno lastnost: je jih… vedno več. Za mnoge je nakup ene ali dveh figuric šele začetek. Ujamejo se v spiralo zbiranja:

Kupujejo nove serije, ker »morajo dobiti manjkajoče modele«.
Naročijo nove izdaje, še preden odprejo prejšnje.

Posledično so naša stanovanja vedno bolj natrpana. Figurice nehajo biti posebni spominki in postanejo del mase predmetov, ki ležijo in… nabirajo prah. To je paradoks sodobnega zbirateljstva — lov za novostmi pogosto vodi v kaos, ne pa v zadovoljstvo.

Paradoks zadovoljstva: zakaj kupujemo, a nismo srečnejši

Psihologija potrošnje kaže, da je zadovoljstvo ob nakupu kratkotrajno. Tako deluje ta mehanizem:

Pred nakupom – navdušujemo se nad možnostjo, da dobimo nekaj posebnega.
V trenutku nakupa – občutimo naval sreče in dopamina.
Po nakupu – učinek hitro oslabi, čustva se umirijo.
Kmalu zatem – začnemo iskati novo »nagrado«.

Mehanizem »hedoničnega kolesa« — nenehna potreba po novostih

Ta pojav, ki ga psihologi imenujejo hedonično kolo (hedonic treadmill), je ključ do razumevanja nadpotrošnje. Temelji na tem, da:

Ko dobimo nov predmet, občutimo trenutek sreče.
Po kratkem času se možgani navadijo nanj in raven zadovoljstva pade.
Potrebujemo nekaj novega, da spet občutimo vznemirjenje.
Cikel se ponavlja — in nikoli ne konča.

Družbene posledice kompulzivnega nakupovanja

Fenomen maskot Labubu je več kot le trenutni trend — je simptom globljih sprememb v naši potrošniški kulturi. Na eni strani nas psihološki mehanizmi, kot je lov za dopaminom, potiskajo v vse pogostejše nakupe. Na drugi strani pa obseg proizvodnje in kratkotrajna uporaba izdelkov prinašata resne posledice za okolje in naš življenjski slog.

Kako kultura takojšnjega zadovoljstva spreminja naše navade

Sodobni potrošnik je potopljen v svet takojšnje gratifikacije. Družbena omrežja, marketing in algoritmi nakupnih platform nas neprestano bombardirajo z vsebinami, ki naj sprožijo impulz: »kupi zdaj«.

Ta cikel se ne konča pri maskotah. Pojav se prenaša na druga področja življenja: hitra moda, elektronika, kozmetika, mobilne igre… Gre za kulturo, v kateri želimo »več« in »hitreje«, naše nakupne odločitve pa vse redkeje izhajajo iz dejanskih potreb.

Vpliv na okolje: mikroplastika, odpadki in emisije CO₂

Vsakič, ko kupimo maskoto Labubu, kupimo tudi del ekološkega problema. Čeprav se ena maskota zdi neškodljiva, je učinek v masovnem merilu ogromen:

1. Mikroplastika in odpadki

Maskote Labubu, ki jih proizvaja POP MART, so večinoma iz vinila in drugih umetnih mas.
Proizvodnja teh materialov ustvarja odpadke, ki jih je težko odstraniti.
Sčasoma, ko maskote pristanejo na odlagališčih, se razkrajajo in v tla ter vode sproščajo mikroplastiko.

2. Prekomerna proizvodnja embalaže

»Blind boxi« dodatno povečujejo razsežnost problema:

Vsaka maskota je v škatlici, v kateri je še zaščitna folija.
Za enega kupca, ki kupi več ali celo ducat boxov, to pomeni veliko količino odpadkov — pogosto povsem za enkratno uporabo.

3. Ogljični odtis (CO₂)

Maskote Labubu se proizvajajo predvsem v Aziji in nato pošiljajo po vsem svetu.
Zračni in pomorski prevoz pomembno povečujeta emisije CO₂.
Povečano povpraševanje po novih serijah sili v intenzivno proizvodnjo, ki porablja energijo in naravne surovine.

Alternativne poti: premišljena potrošnja in eko-gadgeti

Ko razumemo, kako deluje mehanizem nadpotrošnje, je vredno razmisliti, kako ustaviti spiralo nakupovalne norije. Naraščajoča ekološka ozaveščenost in potreba po minimalizmu pomenita, da vse več ljudi išče alternativne načine uživanja v izdelkih — takšne, ki so trajni, funkcionalni in prijazni okolju.

Kako umiriti nakupovalni zanos — praktični nasveti

Namesto da bi se popolnoma odrekli užitku nakupovanja, se lahko naučimo kupovati pametneje. Tukaj je nekaj strategij:

Naredi seznam potreb — preden kaj kupiš, premisli, ali to res potrebuješ ali gre le za trenutni impulz.
Odloži odločitev — če te nekaj mika, počakaj 24–48 ur. Pogosto želja po tem času izzveni.
Določi proračun za »muhe« — privošči si, a v razumnih okvirih.
Ceni, kar že imaš — preden kupiš novo maskoto, poglej svojo zbirko. Ti res manjka še ena ali gre za pritisk trenda?
Izbiraj kakovost namesto količine — trajni, funkcionalni in okolju prijazni izdelki prinašajo daljše zadovoljstvo.

Takšen pristop ne pomaga le pri nadzoru nad izdatki, temveč tudi zmanjšuje občutek kaosa in zmanjšuje naš vpliv na okolje.

Trend minimalizma in izdelki »less waste«

Vse več ljudi odkriva, da imeti manj lahko pomeni več. Minimalizem ne pomeni popolne odpovedi stvarem, temveč zavestno izbiro tistih, ki imajo resnično vrednost.

Minimalizem nas uči, da se obdajamo s trajnostnimi, funkcionalnimi in estetskimi izdelki.
Less waste temelji na zmanjševanju količine odpadkov z nakupom izdelkov za večkratno uporabo ali narejenih iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati.
Na koncu kupujemo manj, a bolje — izbiramo izdelke, ki služijo leta, namesto da bi postali še en »lovilec prahu«.

Naravni pluta – idealen primer eko-izdelka

Eden najboljših primerov trajnostne proizvodnje je naravni pluta. To je naraven, obnovljiv material, pridobljen iz skorje plutovca, ki ima velik potencial v svetu ekoloških pripomočkov.

Zakaj je naravni pluta ekološki?

Pridobivanje skorje ne zahteva poseka dreves — drevo ostane živo in se regenerira.
Proizvodnja ustvarja minimalne odpadke in skoraj ničelni ogljični odtis.
Naravni pluta je biorazgradljiv in v celoti reciklabilen.

Primeri pripomočkov iz naravnega plute

Blazine za fitness in jogo – protidrsne, trajne in naravno odporne na vlago.
Globusi in dekoracije – lahki, estetski, oblikovalski.
Termo lončki in oblikovalski podstavki za skodelice – združujejo slog in funkcionalnost.
Svinčniki in kemični svinčniki – prijetni na otip.
Denarnice, etuiji, torbice in nahrbtniki – lahki, trpežni in vodoodporni.
Dežniki – eko alternativa.
Natikači in čevlji – blažilni, udobni, zračni.
Organizatorji za pisalno mizo – elegantne rešitve za shranjevanje pripomočkov.
Okvirji za slike – minimalistični in naravni.
Miške za prenosnike – ergonomske, lahke, prijetne na dotik.

Povzetek

Fenomen maskotk Labubu odlično ponazarja, kako družbena omrežja, mehanizem blind boxov in učinek FOMO vplivajo na naše nakupne odločitve. Vleče nas vznemirjenje odkrivanja, lov za omejenimi izdajami in pritisk »vsi to imajo«. A trenutna zadovoljitev hitro izgine, novi nakupi pa vodijo do prenapolnjenih polic, kaosa in občutka pomanjkanja.

Alternativa je zavestna potrošnja — izbira trajnih, praktičnih in ekoloških izdelkov. Dober primer so pripomočki iz naravnega plute, ki združujejo estetiko, funkcionalnost in skrb za okolje. Namesto še ene maskotke, ki hitro izgubi vrednost, lahko izberemo predmete, ki nam služijo dolga leta in hkrati podpirajo idejo »less waste«.

FAQ – Najpogostejša vprašanja

1. Kako vem, da sem padel v spiralo prekomerne potrošnje?
Če kupuješ maskotke ali druge izdelke impulzivno, večina pa jih pristane na polici in hitro izgubiš zanimanje, je to opozorilni znak. Ključno je opazovati svoja čustva: če so nakupi odziv na dolgčas, pritisk trendov ali stres — je čas, da se ustaviš.

2. Kaj lahko storim z maskotkami, ki jih ne želim več?
Namesto da jih zavržeš, razmisli o:

prodaji na zbirateljskih platformah,
izmenjavi v navijaških skupinah,
podaritvi nekomu, ki jih bo resnično cenil.
To ne pomaga le zmanjšati odpadkov, temveč predmetom daje drugo življenje.

3. Kako se izogniti nakupom pod vplivom FOMO?

Uvedi pravilo »24–48 ur« — preden kupiš, počakaj.
Odjavi se od obvestil o premierah in akcijah, če ti povzročajo pritisk.
Zapomni si, da to, kar je danes moderno, jutri lahko izgine v pozabo.

4. Zakaj je vredno izbirati izdelke iz naravnega plute?
Naravni pluta je naraven, obnovljiv in izjemno vsestranski material. To so pripomočki, ki imajo resnično uporabno vrednost — npr. podloge za fitness, podstavki, denarnice, okvirji za slike, organizatorji, lončki ali celo računalniške miške. Tako zmanjšujemo odpadke in podpiramo idejo »less waste«.